Primož Vallant, aktivist in ustanovitelj WikiLeaks.si,
STOP ACTA protest, 04.02.2012, ob 12h, Trg Leona Štuklja, Maribor

ZDRAVO MB! HOČEMO ALI NOČEMO ACTA? NOČEMOOOO ACTA! Odgovorni za ACTA vas ne slišijo dovolj dobro, GLASNEJE!, še GLASNEJE, še GLASNEJE! NOČEMOOOO ACTA! NOČEMOOOO ACTA! NOČEMOOOO ACTA! ...Hvala!

Najprej naj se zahvalimo Darku in Jasinu za odlično pripravljen protest. HVALA! Ta protest je odlična demonstracija tega, kako lahko posameznik naredi vse kar želi in spremeni družbo, samo če je dovolj odločen in vztrajen. Nikoli ne pristajajte na egoistične in naprej predane poglede, da se je najbolje brigat samo zase in svojo korist, da posameznik itak nič ne more spremeniti, da tak pač je!

To nam namreč zgornji 1%, ki je odgovoren za ACTA skuša stalno dopovedati in vsiliti, da iz nas naredijo poslušne sužnje, ki jih lahko do onemoglosti molzejo za svojo osebno korist. Dosežete in spremenite lahko ČISTO VSE, kar so nešteti briljantni posamezniki kot Mahatma Gandhi, Martin Luther King, ipd. že dokazali v preteklosti.

Ali lahko zaustavimo ACTA? JAAA! Odgovorni ne slišijo dovolj dobro! GLASNEJE!, še GLASNEJE, še GLASNEJE! JAAA! JAAA! JAAA!.. Hvala!

Podatki in dejstva navedena v mojem govoru izvirajo iz preverjenih verodostojnih virov, kot so Laquadrature.net, študija Trgovskega odbora Evropskega parlamenta in študija Zelenih/ Evropske svobodne zveze Evropskega parlamenta. In ne iz nakladanj, izmišljotin in laži zagovornikov ACTA.

ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement/Trgovski sporazum proti ponarejevanju) je TAJNI trgovski sporazum 39 držav, ki obvladujejo svetovni trg, vključno z 27 iz EU. Je podoben ameriški SIPA/PIPA, gre pa za globalno različico. Izdelan je bil, v skrivnem, nedemokratičnem postopku brez javne razprave s civilno družbo in parlamentarci, v tesnem sodelovanju z glavnimi lastniki pravic intelektualne lastnine. Večina držav ga je že podpisala vključno s Slovenijo. Sedaj pa mora biti potrjen v parlamentih vseh teh držav, tudi v slovenskem in Evropskem parlamentu, da začne veljati.

ACTA grozi, da bo za vedno spremenil svobodni Internet in svet, kot ga poznamo. Krši naše osnovne človekove pravice in svobode na naslednje načine:

To so: IZGUBA PRAVICE DO INTERNETA, ZAPOR, FINANČNE KAZNI IN CIVILNE TOŽBE S STRANI KORPORACIJ, ki obidejo standardne demokratične procese EU in držav članic. Definicija je tako široka, da bodo celo mnoge neprofitne aktivnosti kriminalizirane.

ALI BOMO TO DOPUSTILI? NEEEEEE! Odgovorni za ACTA vas ne slišijo dovolj dobro ali bomo dovolili tajno sprejemanje takšnih sporazumov? NEEEE! Še GLASNEJE! Hvala!

Z uporabo pravnega in finančnega pritiska na ponudnike Internega dostopa ACTA daje glasbeni in filmski industriji orožje, ki ponudnike Interneta prisiljuje, da nadzorujejo in cenzurirajo svoja omrežja in njihove uporabnike. Hranijo vso komunikacijo in v primeru kršitev reagira in kaznuje preko privatnih pogodbenikov. Takšna privatna policija in pravosodje na Internetu je nasprotje demokracije in resnično ogroža naše naslednje osnovne svobode:

Nadzirali in hranili bodo vse naše spletne aktivnosti brez sodne odredbe: poslane emaile, klepete, Facebook, Twitter, vse kar iščete, berete, poslušate, gledate, pišete in objavljate.

ALI BOMO VSE TO DOPUSTILI? NEEEEEE! Odgovorni za ACTA vas ne slišijo dovolj dobro ali bomo dovolili tajno sprejemanje takšnih sporazumov? NEEEE! GLASNEJE!, še GLASNEJE, še GLASNEJE! Hvala!

Cenzuriranje in sankcioniranje za objavljanje kopij, povezovanje ali indeksiranje do kršitev zaščitenih plačljivih vsebin kot to počneta recimo Wikipedia, Google, TorrentBay, MegaUpload in tudi posameznike. Velja tudi recimo za strani WikiLeaks, ki razkrivajo vsebine, ki dokazujejo kriminal, korupcijo in druge nepravilnosti, ki najbolj škodijo naši družbi in planetu.

Ki si ne morejo privoščit zaščite, patentiranja in pravnih sporov ali pregona glede pravic intelektualne lastnine.

Preprečuje širjenje, uvoz in prodajo kopij/posnetkov patentiranih znanj, tehnologij, zdravil, izdelkov, rastlin, semen in živali, ki so zaščitene s strani velikih korporacij. Takšne dolgoročne globalne posledice se lahko opišejo samo kot idealne za bogatenje močnega in vplivnega 1%, povečanje njihovega monopola ter širjenje prepada med revnimi bogatimi, med tistimi, ki si lahko privoščijo in tistimi, ki ne in so enostavno katastrofalne. Informacije, znanje in šolanje morajo vedno biti dostopni brezplačno.

Poleg tega, da vsem vsiljuje svoje plačljive vsebine prepoveduje posnemanje, uporabo delov zaščitenih vsebin.

Zagotavljanje monopola velikim mednarodnim korporacijam in preprečujejo konkurenco s strani manjših inovativnih podjetij.

ALI BOMO VSE TO DOPUSTILI? NEEEEEE! Odgovorni za ACTA vas ne slišijo dovolj dobro ali bomo dovolili tajno sprejemanje takšnih sporazumov? NEEEE! GLASNEJE!, še GLASNEJE, še GLASNEJE! Hvala!

ACTA odbor bo lahko spreminjal sporazum po tem, ko bo sprejet. Takšen vzporeden proces, ki dejansko pomeni podpisan prazen ček za ACTA je nekompatibilen z demokracijo. Že to zadostuje, da zavrnemo celotno ACTA.

ALI BOMO TO DOPUSTILI? NEEEEEE! Odgovorni za ACTA vas ne slišijo dovolj dobro ali bomo dovolili tajno sprejemanje takšnih sporazumov? NEEEE! GLASNEJE!, še GLASNEJE, še GLASNEJE! Hvala!

Moramo se zavedati, da današnji svet kontrolirajo in vodijo velike mednarodne korporacije za katerimi je nekaj nesramno bogatih družin, ki so močnejše od posameznih držav. Za ohranitev svoje moči, vpliva in večanje bogastva ne izbirajo sredstev in jih ne zanimajo negativne posledice, mi smo za njih zgolj sredstvo za dosego njihovega cilja.

Pri ACTA in podobnih aktivnostih so najbolj aktivne filmska, glasbena, publicistična, farmacevtska, prehrambena in kemična industrija in, ki ima interese za zaščito svoje intelektualne lastnine. Blizu pa so tudi naftna, vojaška industrija in finančne inštitucije ter banke. Pod svojo kontrolo imajo vse pomembnejše komunikacije, medije, politike in vzvode oblasti. In večina dogajanja in konfliktov v svetu je povezano s temi interesi.

Vsi modeli komuniciranja imajo vgrajene sisteme nadzora in cenzure, od knjig, časopisov, telefonije, televizije do Interneta. Prvič v zgodovini imajo z Internetom široke množice sredstvo komuniciranja, širjenja znanja in informacij in ustvarjanja eksistence, ki je že dlje časa izven njihove polne kontrole, zaradi svojih specifičnosti in hitrosti razvoja. Internet z svojo svobodo in dosegljivostjo je za njih istočasno trn v peti in možno sredstvo za doseganje njihovih interesov in dobičkov.

Zato se že dlje časa trudijo in se bodo tudi v bodočnosti, da ga dobijo pod svoj polni nadzor in kontrolo, na nas in civilni družbi, ki je že predolgo spala in bila neaktivna pa je, da jim to preprečimo!

ALI BOMO TO PREPREČILI? JAAA! Odgovorni za ACTA vas ne slišijo dovolj dobro ali bomo preprečili ACTO in cenzuro Interneta? JAAA! GLASNEJE!, še GLASNEJE, še GLASNEJE! Hvala!

Predolgo smo že v gnilem kompromisu, da sprejemamo dobičkonosno orientirano družbo za ugodnosti, ki naj bi jih nam nudila. Pozabljamo pa, da je cilj ustvarjanja dobička v popolnem konfliktu z našimi interesi. Ker privatizira dobičke socializira pa negativne posledice, dejanske stroške in izgube. Zaradi egoizma nimamo pravih izbir na volitvah, politiki vidijo samo sebe in interese svojih botrov. Zato imamo globalno uničeno družbo, ki vsakodnevno krši našo zasebnost in osnovne pravice, uničeno naravo in okolje, zastrupljen zrak, vodo, hrano in izdelke, ki so vedno slabše kakovostni in ne zdržijo dolgo. Kak dolgo bomo še to PRENAŠALI?

ALI BOSTE ŠE TO PRENAŠALI??? NEEEEEE! Odgovorni za ACTA vas ne slišijo dovolj dobro? NEEEE! GLASNEJE!, še GLASNEJE, še GLASNEJE! Hvala!

Z miroljubnim, nenasilnim delovanjem, obveščanjem, razkrivanjem, medsebojnim povezovanjem in mreženjem, direktnimi akcijami, protesti, civilno neposlušnostjo in "flash mobbingom", pismi in peticijami za spreminjanje: javnega mnenja, delovanja škodljivih podjetij, inštitucij in odgovornih posameznikov, spreminjanje škodljive in nezadovoljive zakonodaje, pisanje in uveljavljanje boljših zakonov.

Če želimo biti enakopravna, napredna in demokratična družba, ki deluje v interesu svojih državljanov in ne dobičkonosno orientiranih korporacij. Vsem moramo nuditi enake možnosti ter skrbeti za tiste, ki potrebujejo pomoč. Dostop do komuniciranja, informacij, znanja, vseh možnih vsebin, šolanja in zdravljenja mora biti brezplačen, svoboden, zaseben in varen, brez povezave z dobičkonosnim interesom, pomeni brez reklam, kar pomeni financiranje z donacijami. Sami pri sebi se morata zavedati in odločiti, da usmerjate svojo pozornost in denar temu, ki si to res zasluži.

Dobičkonosni mediji delujejo v interesu profita, ne pa resnice in ljudi. Rabimo neprofitne socialno mrežne alternative Googlu, Facebooku in Twitterju. Za svobodno demokratično družbi in resničen neodvisen družbeni nadzor so bistveni neodvisni neprofitni klasični in socialni mediji v lasti zaposlenih, neodvisne civilno družbene organizacije, ki se financirajo z donacijami posameznikov.

Taki sta recimo WikiLeaks.org in WikiLeaks.si oz. ActNet.org, kot se bo imenoval. ki bo poleg lokaliziranega globalnega posredovanja dokumentov in prijav kaznivih dejanj, nepravilnosti ter odgovornih opravljal tudi civilno pravni nadzor pregona in sam pregon. Na enem mestu bomo nudili anonimno in varno sodelovanje virom, prostovoljcem, novinarjem, pravnikom, aktivistom in nevladnim organizacijam skupen prostor in potrebna orodja za direktne akcije in tu navedene rešitve najhujših problemov.

Anonimnost in varnost naših virov in sodelavcev ter varnost strežnika in podatkov na njem je naša glavna prioriteta. Ker se projekta lotevamo resno in odgovorno ne želimo nikogar od vpletenih ogrožati. Ne moremo začeti uradno delovati, dokler ne zagotavljamo najvišjega možnega nivoja anonimnosti in varnosti. Takšen visok nivo zahteva ogromna časa, znanja, sredstev, truda in testiranja.

Na vse skupaj so pa vplivali tudi nepredvidljivi dogodki, kot je včerajšnji tehnični problem, ki je povzročil nedelovanje naših strani. V času pisanja govora še ne vem ali bodo med govorom že delovale. Če ne bodo si jih lahko ogledate kot shranjene Googlove posnetke strani. Delamo vse kar je možno da bodo čim prej online.

Ne želimo napovedati točnega datuma začetka uradnega delovanja, pričakujemo pa, da bo to v bližnji prihodnosti. V lanskem letu smo dobili in porabili vseh 1000€ donacij, ki smo jih dobili. Prosim nujno rabimo nove, da financiramo vsaj najnujnejše stroške strežnika. Prosim pomagajte in prispevajte! Če želite pomagati z strokovnimi računalniškimi, pravnimi in novinarskimi znanji, ki jih rabimo ste dobrodošli, kontaktirajte nas na podanih naslovih in povezavah.

Nuditi moremo neprofitne rešitve in alternative, z trajnostnim in poštenim razmerjem ¼ pri plačah. Tako tudi minimalna plača lahko zadošča za dostojno življenje. Država kot lastnica in upravljavka se ravno zaradi interesov profitnih skupin in političnih strank izkazala za neuspešno. Vendar prodaja finančnim investitorjem in tujcem je še slabša. Edina realna rešitev je vrnitev lastništva in upravljanja delavcem.

Ker je trenutno mala možnost, da bi država prostovoljno to počela, jo moramo v to prisiliti, sami pa se moramo organizirati in ustanavljati takšna podjetja/zavode. Stroški ustanovitve so minimalni, obstaja pomoč kot na primer Nevladna.org. Potrebna je samo vztrajnost in odločnost. Neprofitna in trajnostna alternativa bo vedno cenejša in manj škodljiva od profitne, ki mora odvajat denar za dobiček, financirati reklame, enorme plače vodstva in podkupnine.

Namesto tega raje prepuščanje podjetij delavcem v upravljanje. Zlasti pri stečajih in prisilnih poravnavah, za podjetja, ki imajo trg in možnost preživetja. Upniki so lahko dosti boljše poplačani če delavcem prepustijo podjetje in jim dajo dovolj dolg rok za poplačilo terjatev.

Ter promocija in podpora družbeno in okoljsko koristnih, neprofitnih, trajnostnih, lokalnih izdelkov, energije, storitev, podjetij, inštitucij, medijev in držav.

Ustrezno višini dohodka, tisti z največjimi morajo tudi največ prispevati. Enaka obdavčitev velja tudi za dohodke iz davčnih oaz.

Rešitev ni v zmanjševanje stroškov države ampak v preprečitev neupravičenega odtekanje davkoplačevalskega denarja v privatne žepe ter v povečanju učinkovitosti in odgovornosti državnih inštitucij in odgovornih oseb, tudi pri pobiranju davkov. VEČ O VSEM NA WIKILEAKS.SI.

NE PUSTITE, DA ZA VAS VELJA SINDROM POČASI SKUHANE ŽABE, KI SI MISLI, SEJ BO, DA ŠE NI TAK HUDO.
JE HUDO, SEDAJ JE ZADNJI ČAS, DA STOPIMO SKUPAJ IN UKREPAMO, DRUGAČE BOMO SKUHANI DO SMRTI!

ALI BOMO ZAUSTAVILI ACTA IN UVELJAVILI REŠITVE ZA NAJHUJŠE DRUŽBENE PROBLEME? JAAA! Odgovorni za ACTA vas ne slišijo dovolj dobro! JAAA! GLASNEJE!, še GLASNEJE, še GLASNEJE! Hvala!

Spoštovani,

V skladu z našimi naravovarstvenimi aktivnostmi in vašim povabilom k prispevanju pripomb in popravkov na osnutek spremembe Uredbe o prepovedi vožnje v naravnem okolju, vam v podanem roku 12.07.2010 posredujemo naše pripombe in popravke, ki so podane spodaj v prilogi.

Upoštevajte, da predstavljamo več kot 530 podpisnikov Peticije za zaščito Pohorja, narave in divjih živali http://www.vallant.si/campaign/peticija-za-zascito-slovenske-narave, 438 članov Facebook skupine za Zaščito ogrožene slovenske narave in divjih živali http://www.facebook.com/group.php?gid=188030503434 in 390 prijateljev na Facebooku http://www.facebook.com/primoz.vallant. Mislimo, da je več kot 1.358 ljudi dovolj velik argument, da upoštevate in uresničite vse naše pripombe in popravke.

Lep pozdrav,

Primož Vallant
Civilna iniciativa za zaščito narave in divjih živali
Vallant.si
http://vallant.si, info[at]vallant[dot]si,
Facebook: http://facebook.com/primoz.vallant, http://www.facebook.com/group.php?v=wall&ref=mf&gid=188030503434   
Twitter: http://twitter.com/Primoz_Vallant,
Tel/fax: +386 (0)59 120 454

Priloga: Pripombe, popravki in ultimat na osnutek spremembe Uredbe o prepovedi vožnje v naravnem okolju

Na začetku treba razjasniti, da pri problemu že sedaj prepovedanih voženj v naravi, ne gre za nasprotovanje skupin voznikov in naravovarstvenikov. Ampak za očitno kršenje vseh zakonov in predpisov s strani voznikov in ignoranco ter nezmožnost države zagotoviti pregon kršiteljev in že do sedaj predpisano zaščito narave in divjih živali. Naravovarstveniki smo edini, ki opozarjamo na ta problem, podajamo prijave in se ga trudimo rešiti. Zaradi tega smo stalno izpostavljeni grožnjam, nadlegovanju in fizičnim napadom.

Jasno je, da je dosedanja zakonodaja na tem področju nezadostna in da je tudi sedanji osnutek sprememb nezadosten. Bistvo problema pa je v nezadostnem, samo občasnem in kampanjskem nadzoru in sankcioniranju kršiteljev s strani policije, drugih inšpekcij pa sploh ni na terenu. Dokler ne bomo imeli stalnega vsakodnevnega nadzora s strani policije, gozdarske, lovske in naravovarstvene inšpekcije ter prostovoljnih naravovarstvenih nadzornikov tega ne bomo rešili.

Izgovarjanje na kadrovsko podhranjenost je smešno. Samo z enim dnevom delovanje navedenih nadzornih inštitucij bi večkratno pokrili njihove stroške in nove zaposlitve z izrečenimi kaznimi in še dodatno napolnili proračun. Potrebna je samo politična želja in interes rešit ta problem. Samo na Pohorju se vsakodnevno prepovedano vozi v naravi najmanj 30 do 40 ljudi na motorjih, štirikolesnikih oz. motornih saneh pozimi.

Samo na Pohorju imamo najmanj 15 ljudi, ki se takorekoč dnevno gibljejo v naravi, ki so pripravljeni opravljat funkcijo prostovoljnega naravovarstvenega nadzornika, ki so že skoraj zaključili usposabljanje države in občine Ruše pred 3 leti, pol je pa zmanjkalo vladne in občinske politične volje in interesa to zaključit in jim podeliti status uradne osebe. Če bi ga jim podelili, bi na Pohorju problem voženj v naravi že bil zdavnaj rešen, tako pa ni, podobno pa je tudi drugje po Sloveniji.

Zaradi tega in ponovno nezadostnega predloga sprememb Uredbe o prepovedi vožnje v naravnem okolju z odločno prenizkimi kaznimi (posebej glede na finančni status kršiteljev) in nejasnosti smo se odločili, da vladi in odgovornim inštitucijam damo naslednji ultimat, če do 31.12.2010 ne zagotovite sprejem in izvajanje naslednjih ukrepov:

• stalen koordiniran vsakodnevni nadzor policije, gozdarske, lovske in naravovarstvene inšpekcije ter prostovoljnih naravovarstvenih nadzornikov na terenu in ključnih točkah v naravi, če treba tudi dodatna kadrovska okrepitev navedenih inštitucij. Stroški se pokrijejo z izrečenimi kaznimi
• začetek in zaključek usposabljanj ter podelitev statusa uradna osebe zadostnemu številu prostovoljnih naravovarstvenih nadzornikov na celotnem območju države
• uzakonitev obvezne registrske tablice za vsa vozila, ki se vozijo v naravi (da se enostavno identificirajo vsa moto cross motorna kolesa, štirikolesniki, motorne sani in avtomobili in njihovi lastniki) in drastično sankcioniranje in odvzem vozila pri odsotnosti tablice. Minimalna kazen vožnje brez registrske je dvakratna višina neto minimalnega dohodka 1124€ oz. pri plačilu v roku 8 dni z 50% popustom je 562€.
• minimalna kazen za kakršnokoli vožnjo v naravnem okolju je je dvakratna višina neto minimalnega dohodka 1124€ oz. pri plačilu v roku 8 dni z 50% popustom je 562€
• trajen odvzem motornega vozila kršitelju v primeru drugega prekrška vožnje v naravnem okolju in v primeru prvega prekrška vožnje v naravnem okolju na zaščitenem območju Natura 2000, Ptičje direktive, naravnega rezervata, naravnega, regijskega parka ali podobno zaščitenega območja.
• minimalna kazen za kakršnokoli vožnjo v zaščitenem območju Natura 2000, Ptičje direktive, naravnega rezervata, naravnega, regijskega parka ali podobno zaščitenega območja je je štirikratna višina neto minimalnega dohodka 2248€ oz. pri plačilu v roku 8 dni z 50% popustom je 1124€
• drastično kaznovanje vseh voženj v naravi in dovoljenih cestah z prirejenimi izpuhi, ki povzročajo dodaten hrup, ki je višji od dovoljenega. Kaznuje se s trajnim odvzem motornega vozila kršitelju in minimalna kazen za kakršnokoli vožnjo s preglasnim izpuhome je dvakratna višina neto minimalnega dohodka 1124€ oz. pri plačilu v roku 8 dni z 50% popustom je 562€ za vožnje po cestah v naravem okolju in štirikratna višina neto minimalnega dohodka 2248€ oz. pri plačilu v roku 8 dni z 50% popustom je 1124€ za vožnje v naravnem okolju.
• kakršnekoli vožnje posameznikov ali organiziranih skupin s kolesi ali motornimi vozili v naravnem okolju, vlakah, planinskih poteh in na zaščitenem območju Natura 2000, Ptičje direktive, naravnega rezervata, naravnega, regijskega parka ali podobno zaščitenega območja je strogo prepovedano. Za motorna motocross kolesa, štirikolesnike in motorne sani velja prepoved tudi za gozdne ceste na zaščitenem območju Natura 2000, Ptičje direktive, naravnega rezervata, naravnega, regijskega parka ali podobno zaščitenega območja je strogo prepovedano. Ker čim jim dovolimo vozit po gozdnih cestah, takoj povsod zavijejo v gozd in je to zelo težko nadzirat, se izgovarjajo da so se vozili samo po gozdni cesti.
• torej vožnje z motornimi vozili so dovoljene samo po cestah in gozdnih cestah, kjer je to dovoljeno in ni znaka prepovedi vožnje, izven zaščitenih območij Natura 2000, Ptičje direktive, naravnega rezervata, naravnega, regijskega parka ali podobno zaščitenega območja. Izrecno je dovoljena vožnja z motornimi vozili in kolesi na zaprtih manjših definiranih in dovoljenih območjih t.i. športnih parkih za vožnje z motornimi vozili ali kolesih v naravi, kot je motocross, mountainbike proga. Določitev lokacije in veličina območja mora bit sprejeta samo z strinjanjem naravovarstvenikov, ki imajo pravico veta.
• vožnje z kolesi so dovoljene po vseh gozdnih cestah, tudi teh na zaščitenem območju Natura 2000, Ptičje direktive, naravnega rezervata, naravnega, regijskega parka ali podobno zaščitenega območja.
• Nadzornim inštitucijam, uradnim osebam in prostovoljnim naravovarstvenim nadzornikom je dovoljena vožnja po cestah in gozdnih cestah, tudi tam kjer je drugim tudi z znakom prepovedana vožnja, dovoljena je tudi na gozdnih cestah na zaščitenem območju Natura 2000, Ptičje direktive, naravnega rezervata, naravnega, regijskega parka ali podobno zaščitenega območja za opravljanje njihovega dela in nadzora.
• Vse ostale višje kazni, tudi za pravne osebe, se prilagodijo in preračunajo v skladu z našo zahtevo, da je minimalna kazen dvakratna višina neto minimalnega dohodka 1124€ oz. pri plačilu v roku 8 dni z 50% popustom je 562€.
• Iz predloga sprememb Uredbe o prepovedi vožnje v naravnem okolju in druge zakonodaje je treba odstraniti vse nejasnosti, dvoumnosti in odstraniti možnost napačne razlage.

V primeru, da država in odgovorne inštitucije ne izpolnijo naših zgoraj podanih ultimativnih zahtev. Bomo o vsem obveščali in prijavljali vse relevantne mednarodne inštitucije, naravovarstvene organizacije, tuja dopisništva in medije in jih pozivali, da izvajajo stalen pritisk na slovenske odgovorne inštitucije in politike, pozivali na stalne domače in tuje demonstracije in bojkot odgovornih slovenskih politikov in odgovornih oseb, dokler ne izpolnijo naših zahtev.

Spoštovani,

na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor je objavljen osnutek sprememb in dopolnitev uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju:
http://www.mop.gov.si/index.php?id=1999&tx_ttnews%5Btt_news%5D=7516&tx_ttnews%5BbackPid%5D=12118&L=0&no_cache=1

Vabimo vas, da si osnutek ogledate, morebitne pripombe pa pošljite na naslov: jelka.kremesec-jevsenak[at]gov[pika]si do 12. julija 2010.

S spoštovanjem,

Breda Ogorelec
urednica http://www.mop.gov.si/voznja_v_naravi/
Ministrstvo za okolje in prostor

Od 1 do 20 so najverjetneje sledi motornih sani rektorja mariborske univerze Rozmana na območju med Matevževim, Obrolom in Krmiščem na Pohorju.

Prosim posredujte naše besede podpore in spodbude predsedniku podružnice Alpe Adria Green – Italija in italijanskim naravovarstvenikom, da vztrajajo pri svojih naravovarstvenih aktivnostih.

Prosim objavite in posredujte naprej spodaj podano pismo, ki mi ga je poslal Vojko Bernard, predsednik Alpe Adria Green - Slovenija. Povezava na izjavo in fotografije v blogu na http://gezslo.spaces.live.com/ in povezava na spletno stran Alpe Adria Green - Slovenija.

Primož Vallant
Civilna iniciativa za zaščito narave in divjih živali

IZJAVA ZA JAVNOST

Odsekana kozja glava z na pol zlomljenimi usti 

Giurastante je našel to krvavečo zadevo pod preprogo, ker je opazil nabreklino pod njim, ko se je popoldne vrnil iz urada Greenaction. Zdi se, da kozja glava (gl. sliko) pripada majhni rasi teh živali ali pa gre za mlad primerek, glava je pred kratkim odsekana, koža ni povsem olupljena in, kot že rečeno, so rogovi odsekani in usta na pol zlomljena.

Ne zdi se torej, da bi to bil ostanek kakšne klavnice, ampak »sporočilo« namenjeno ustrahovanju v popolnem stilu mafije in sekte. Zato so na kraj dogodka prispeli tako DIGOS (preiskovana enota policije) kot orožniki, ki so odnesli dokaz.

Prejemnik je že nekaj časa predmet raznih groženj in maščevanj na račun njegovih najbolj aktualnih okoljskih aktivnosti, s katerimi se je ukvarjal prej s klubom Prijateljev zemlje (Amici della Terra-FoE iz Trsta), katerega je lokalni tajnik in bivši pokrajinski predsednik, potem pa z organizacijo Greenaction, katere je predsednik, in s sodelovanjem v mednarodni mreži Alpe Adria Green, v katero spada tudi Greenaction.

Aktivnosti, preiskave in prijave na italijanskih in evropskih sedežih, ki sta jih izvedli ti organizaciji, so dostopne na: www.greenaction.planet.org in se nanašajo predvsem na izvedbe koncesij in nezakonita odlagališča smeti, z domnevnimi mafijskimi povezovanji in nekaterimi sektami, katerih sledi njihovih obredov so okoljevarstveniki našli na Krasu in jih tudi prijavili. Dobili so tudi eno pričo, ki je potem umrla v nepojasnjenih okoliščinah. Giurastante je nekaj tednov od tega tudi objavil poskusno izdajo svoje knjige, kjer opisuje vse te dogodke, kar je lahko še bolj zmotilo vpletene osebe ali okolja.

Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

• Komentar, ki sem ga prijavil policiji in je vložena ovadba proti neznani osebi na Okrožnem tožilstvu Ptuj http://www.vallant.si/press-room/sporocila-javnosti/groznje-primozu-vallantu-zaradi-njegove-ekoloske-kampanje ,
• Spletna mapa s komentarji videov v pdfih http://docs.google.com/leaf?id=0B_AcCuSVhQdQOGIxNzRhYWEtMzE2NC00MmU3LTlhZmItOTQ5MDlkMTJjMWRh&hl=en,
• ATV forum http://www.atv.si/forum/viewtopic.php?t=3091 ,
• Izklop forum http://www.izklop.com/?url=links/start&a=open&id=58179 .

Video posnetek Primoža Vallanta, ki so ga trikrat povozili z motornimi sanmi na Pohorju, za planinsko kočo Pesek, na markirani peš poti slovenske transverzale, samo zato, ker jih je zaustavil, jim povedal, da kršijo zakon in zahteval, da se vrnejo od koder so prišli. Vsebuje posnetke pred, med in po incidentu, razlago dogajanja, vključno s poškodbami Primoža Vallanta, njegove opreme, posnetke štirih avtomobilov in prikolic ter dveh kombijev domnevnih storilcev tega dejanja. Tudi samih šest voznikov in njihovih motornih sani je dobro posnetih. Na koncu je še opis incidenta in kazni, ki so si jih te osebe zaslužili s svojim početjem (min 800€ na osebo). Upam, da bo to v poduk vsem, ki to počnejo. Ne bomo dali miru in ne bomo odnehali, dokler vožnje z motornimi sanmi v naravnem okolju ne bodo ustavljene za vedno!

Zaenkrat še neznanih šest storilcev, od katerih pa imamo zelo dobre video posnetke od blizu, od njihovih štirih avtomobilov, prikolic in dveh kombijev, bodo preganjani zaradi povzročitve splošne nevarnosti, povzročitve lažje poškodbe, kršenje Zakona o gozdovih (40. in 41. čl.), Zakona o divjadi in lovstvu (35. in 75. čl.), Zakona o ohranjanju narave (161. čl) in Zakona o planinskih poteh (19. čl).  Mogoče bo zraven prišel še kakšen zakon. Vsi bodo dobili najmanj 800€ kazni, dvema, ki sta me povozila grozi do 5 let zapora in seveda bom ju civilno tožil za odškodnino. Že imam odvetnika, ki je že prevzel zadevo. :)

Nov razvoj, glej komentarje na dnu povezanega sporočila medijem: http://vallant.biz/press-room/sporocila-javnosti/dobre-novice-za-sekundarni-pragozd-bozje-stenge

V zvezi z vašo prijavo o katastrofalni škodi na Božjih štengah, vam posredujemo naslednje tolmačenje:
Dne 4.11.2009 je bil s strani Inšpekcije za okolje RS uveden postopek proti domnevnemu kršitelju, ki naj bi na območju, ki ima glede na Zakon o ohranjanju narave, poseben status-Natura 2000, izvajal aktivnosti v nasprotju z navedenim zakonom.
Dne 12.11.2009 je bila inšpekcija za okolje s strani direktorja gozdarske inšpekcije RS, g. VOMERJA obveščena, da se ta ista zadeva že obravnava s strani gozdarske inšpekcije, ki je prav tako pristojna za nadzor tega zakona in ima še druga pooblastila po zakonu o gozdovih, da je bil z njihove strani takoj že izrečen ukrep, zato se bo zaradi nedopustnega dvojnega vodenja iste zadeve, postopek pri inšpekciji za okolje ustavil, nadaljuje pa ga gozdarska inšpekcija.
Na podlagi tega, vas obveščamo, da se za nadaljne informacije obrnete na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Urad glavnega inšpektorja, Parmova 33, Ljubljana.



                                                                Marta Šisernik
                                                                Inšpektorica za okolje in naravo

Sporočilo poslal(a): Srečo Špolarič/UPV/GOV

Številka:   35600-3/2009/2

Ljubljana,  9. november 2009

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO GOZDRASTVO IN PREHRANO

Na  podlagi  prvega odstavka 13. člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni  list  RS, št. 43/01 (23/02 - popr.), 54/03, 103/03, 114/04,  26/06 in 21/07) vam odstopamo:

-      Zahtevo  Civilne  iniciative  za  zaščito  Pohorja, narave in divjih

      živali  za  ukrepanje v zvezi z ekološko škodo v sekundarnem pragozdu

      na Pohorju in Rebri v dolini Lobnice

Prosimo vas, da zahtevo preučite in izvedete nadaljnje aktivnosti.

                                                 Miha Bizant

                                                PODSEKRETAR

V VEDNOST:

-  Civilna iniciativa za zaščito Pohorja, narave in divjih živali

-  Odbor Vlade RS za gospodarstvo in trajnostni razvoj

(See attached file: Pohorje.doc)

(See attached file: podpis.xml)(See attached file: podpis_info.xml)(See attached file: VsebinaRtf_rtf.pdf)(See attached file: XML_SPIS.xml)

Staša Cafuta, novinarka in fotografinja, ki je naredila reportažo o mojih turah in lepotah Pohorja in njen fant sta bila zadnja, ki sem jo pred par tedni peljal po Božjih štengah pred uničenjem, ko bi prej vedel, bi že v kali zaustavil to uničenje :( Mi je sedaj super pomagala s kontakti pravih oseb. Grozno naključje, ravno ta dan naj bi izšla reportaža o meni v reviji Hotel za vse hotele v Sloveniji. Med tem pa ta grozna škoda, kako naj ljudi peljem tja, jih poučujem o naravi in divjih živalih, naj jim razkazujem kako delamo pri nas z najbolj ohranjeno in najlepšo naravo??? Še malo pa ne bo ostalo nič neokrnjenega, kam pa pol, naj emigriram? Žal med najpomembnejšimi zasedenost POPTV, vračanje vojakov iz Afganistana in neka tiskovka imata prednost. Dogovor da se slišimo 4.

Grozna gozdarska škoda in na sveže izkopana nesmiselna gozdna vlaka v sekundarnem pragozdu finančno podprta s strani EU komisije in slovenske vlade. To je zadnji naravni gozd, polek pragozda Šumik, ki je preživel skoraj brez kakršnega koli vpliva človeka in je zrastel v 6000-8000 letih po zadnji ledeni dobi. Lastnik gozda, ki je ukazal ta dela je Šahtler Stanko, Ruše, gozdarska dela izvaja Strnad Miran. Prosim pomagajte mi ustaviti in popraviti to uničenje. Več informacij, peticija, videji, blog, sporočila medijem, objave v medijih na http://www.vallant.biz.

Komisija evropske unije in slovenska vlada financirata in podpirata uničevanje Pohorske narave z gozdarskimi stroji, ki so last Gozdnega Gospodarstva Maribor in povzročajo nepopravljivo ekološko škodo

Komisija evropske unije in slovenska vlada financirata in podpirata uničevanje Pohorske narave z gozdarskimi stroji, ki so last Gozdnega Gospodarstva Maribor in povzročajo nepopravljivo ekološko škodo

Mail z avtoriziranim tekstom

Pozdravljena,

Hvala, da ste mi poslali izjave v avtorizacijo, je kr nekaj nesporazumov in napak. Škoda, da je od vsega tako malo ostalo. Upam, da boste ostanek čim prej objavili ob kakšni drugi priložnosti. Moj pravi naziv je neodvisni svetovalec in naravovarstvenik. Sem opravil tudi šolanje za prostovoljnega naravovarstvenega nadzornika, vendar to šolanje še ni čisto zaključeno, ker država in Občina Ruše nista opravila svojega dela do konca in tudi uradno nam še niso podelili tega naziva, imamo samo potrdila o opravljenem izobraževanju.

Tukaj je avtoriziran tekst:

"Končni kupec kakovostnega pohorskega lesa so Avstrijci. Nekvaliteten les, prizadet od podlubnikov pa kupijo Italijani, ki ga uporabijo za palete," pove Primož Vallant.

"Leta 2004 se pri sečnji začelo na neprimernem terenu, ob nepravem času in na naroben način redno uporabljati traktorje, leta 2006 sta sledila gozdna stroja in ustvarjati nove vlake, eno zraven druge (zaradi težke prehodnosti tudi do pet naenkrat). Kreiranje tankovskih poligonov poteka v državnih gozdovih na popolnoma neprimernih težko prehodnih tleh, na tleh brez nosilnosti, na močvirnatih, vlažnih delih Pohorja. Začelo se je v bližini Osankarice SZ v smeri Dedičevega vrh ali na zelo strmih legah na pol poti med Šumikom in Osankarico. S tem so nastale nepopravljive brazgotine. Zemlja, humus, podrast, ki so osnova gozda in življenjski prostor neštetih rastlin in živali, ki je nastajal mnoga tisočletja, je nepopravljivo izgubljen. Večinoma je opustošenje tako hudo, da je ena vlaka uporabna samo za eno ali dve vožnji. Potem stroja že rijeta po svojih podvozjih, ne moreta več napredovati in tako je treba vrezati novo vlako znova in znova, razen če je ta že tako uničena, da sega do skal. Namesto, da bi se s takim načinom dela prenehalo, se je to početje okrepilo in razširilo dobesedno na celotno Pohorje."

"Ko hodiš po Pohorju se neprestano spotikaš ob veje, saj ležijo povsod, kjer so sekali in so bile odrezane. Že človek ima težave s hojo po taki površini, kako je šele z divjadjo. Pod razmetanimi vejami nič ne raste, saj veje in iglice preprečujejo dostop sončnim žarkom in zadušijo vse, kar je pod njimi in v bližini. Veje potrebujejo veliko časa, da se popolnoma razgradijo, to traja 15 do 20 let. Gozdarji z uporabo gozdnih strojev opravičujejo to, da vej ni treba zložiti na kup, saj jih stroj povozi in stisne v zemljo, pa tega tako nikjer ne počno. Paradoks je, da gozdni stoj naj ne bi poškodoval tal, kako lahko potem stisne veje dovolj globoko v zemljo?"

"Po sečnji se celoten gozd spremeni v tankovski poligon, ki ga erozija poglobi v par padavinah, ostanejo na gosto nametane tri metre široke vlake vrezane več kot meter globoko, mlake vode in blata ter gozdne ceste zasute z zemljo, ki priteče po teh vlakah in je na poti v dolino. Erozija zelo hitro napreduje do trdne skale, dostikrat je dovolj samo en naliv. Uničene vlake se zaradi erozije hitro poglabljajo in povsod, kjer je nagib vsaj minimalen segajo že zelo globoko ali do skal. Pohorje je iz dežele tisočih potočkov postalo dežela tisočih uničenih vlak."

Upam, da bo sedaj v redu in da ni predolgo. Najlepša hvala za vaš trud in potrpežljivost.

Lep pozdrav,

Primož Vallant

Besedilo celotnega članka v Večeru http://www.vecer.com/clanek2009101405477164:

Posekana drevesa, veje, ki ležijo povsod, mrtve mlake, polne blata, razrita zemlja, ki čaka, da jo prvi naliv odplakne v dolino. Ali Pohorje dovolj varujemo in kako gospodarimo z njegovim naravnim bogastvom?

Stroja, ki po mnenju nekaterih za sabo puščata opustošenje (Primož Vallant)

Več kot dve tretjini površine Pohorja pokrivajo gozdovi. Pohorje je posebno zaradi silikatne geološke podlage, obsežnih sklenjenih gorskih gozdov na kisli podlagi, dobro ohranjenih visokih barij, sekundarnih travišč (planje) ter zaradi številnih gorskih povirjev in potokov. Tukaj najdemo tudi izjemno pestrost živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih življenjskih okolij. Tudi na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) se zavedajo pomembnosti Pohorja kot ekosistema in bogate shrambe lesa. "Stanje gozda na Pohorju je vedno bolj ugodno. Lesna zaloga v pohorskih gozdovih se je v zadnjih štirih desetletjih precej povečala, prav tako se je povečal prirastek. Tudi struktura lesne zaloge v gozdovih se je izboljšala, povečal se je delež debelega drevja in listavcev. Stanje pohorskega gozda in njegov razvoj ugodno vplivata na ekologijo celotnega Pohorja."

Načrti zavoda za gozdove določajo lastnikom gozdov najvišji možni posek in potrebna gozdnogojitvena in varstvena dela. Skupni letni najvišji možni posek znaša približno 60 odstotkov prirastka. Predvideno je, da bo z nacionalnim gozdnim programom posek narasel do 75 odstotkov prirastka. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v državnih gozdovih, ki jih je po površini dobra petina, sečnja poteka po načrtih. V zasebnih gozdovih pa višina sečnje zaostaja za načrtovanim najvišjim možnim posekom.

Kdo in kako seka v pohorskih gozdovih?

Gozdno gospodarstvo Maribor d.d. ima koncesijo za izvajanje sečnje v državnih gozdovih. V njih mesečno poseka povprečno 10.300 kubičnih metrov dreves. Edvard Goričan iz gozdnega gospodarstva razlaga: "V strukturi označitve dreves po drevesnih vrstah je več kot polovica iglavcev, preostalo so listavci. Med drevesnimi vrstami je največ smreke, dobri dve tretjini bukve in slaba desetina jelke. Delež sečenj zaradi ujm in bolezni bo v letu 2009 v državnih gozdovih na našem območju dosegel 20 odstotkov skupno posekane lesne mase."

85 odstotkov poseka izvedejo sekači z motornimi žagami. Zadnja tri leta so pričeli uvajati strojno sečnjo, ki je zaradi naravnih sestojnih in okoljevarstvenih pogojev prostorsko omejena. Zato ne pričakujejo, da bo njen delež presegel 20 odstotkov. Stroji za sečnjo so prilagojeni predvsem za iglavce v razvojnem stadiju drogovnjaka in mlajšega debeljaka. Goričan pravi, da uporaba strojev ni ekološko vprašljiva, saj "jih morajo upravljati strojniki, ki so ekološko ozaveščeni. Delo mora biti ustrezno načrtovano in organizirano, upoštevati pa je treba tudi trenutne razmere (vremenske in talne). Sečišča, primerna za strojno sečnjo, se določajo individualno, včasih samo del posameznega delovišča."

Goričan opiše, kako poteka sečnja s strojema. "Strojna sečnja poteka v dveh delih. Stroj drevo poseka, oklesti veje, ga razreže in debla zloži ob transportno pot. Veje praviloma polaga pod sabo tako, da jih povozi in s tem poveča nosilnost tal, veje pa toliko poškoduje, da ni nevarnosti širjenja podlubnikov. Za njim po isti poti, ki je vnaprej določena, drugi stroj debla naloži na nakladalni prostor in jih odpelje do utrjene prometnice."

"Končni kupec kakovostnega pohorskega lesa so Avstrijci. Nekvaliteten les, prizadet od podlubnikov, pa kupijo Italijani, ki ga uporabijo za palete??," pove Primož Vallant, neodvisni svetovalec in naravovarstvenik.

"Resnica o sečnji je drugačna"

Vallant trdi, da je resnica o sečnji drugačna. "Leta 2004 se je pri sečnji začelo na neprimernem terenu, ob nepravem času in na napačen način redno uporabljati traktorje. Leta 2006 so pripeljali gozdna stroja; ustvarjati so začeli nove vlake, eno zraven druge (zaradi težke prehodnosti tudi do pet naenkrat). Kreiranje 'tankovskih poligonov' poteka v državnih gozdovih na popolnoma neprimernih težko prehodnih tleh, na tleh brez nosilnosti, na močvirnatih, vlažnih delih Pohorja. Začelo se je v bližini Osankarice, severozahodno v smeri Dedičevega vrha; ali na zelo strmih legah na pol poti med Šumikom in Osankarico. S tem so nastale nepopravljive brazgotine. Zemlja, humus, podrast so osnova gozda in življenjski prostor neštetih rastlin in živali. Humus, ki je nastajal mnoga tisočletja, je nepopravljivo izgubljen. Večinoma je opustošenje tako hudo, da je ena vlaka uporabna samo za eno ali dve vožnji. Potem stroja že rijeta po svojih podvozjih, ne moreta več napredovati in tako je treba vrezati novo vlako. Znova in znova, razen če je ta že tako uničena, da sega do skal. Namesto da bi se tak način dela opustil, se je to početje okrepilo in razširilo dobesedno na celotno Pohorje."

Vallant opozarja tudi na nepospravljene veje, ki ostanejo v gozdovih po sečnji. "Ko hodiš po Pohorju, se neprestano spotikaš ob veje, saj ležijo povsod, kjer so sekali in so bile odrezane. Že človek ima težave s hojo po taki površini, kako je šele z divjadjo. Pod razmetanimi vejami nič ne raste, saj veje in iglice preprečujejo dostop sončnim žarkom in zadušijo vse, kar je pod njimi in v bližini. Veje potrebujejo veliko časa, da se popolnoma razgradijo. To traja 15 do 20 let. Gozdarji z uporabo gozdnih strojev opravičujejo to, da vej ni treba zložiti na kup, saj jih stroj povozi in stisne v zemljo. Pa tako tega nikjer ne počno. Paradoks je trditev, da gozdni stroj naj ne bi poškodoval tal. Kako lahko potem stisne veje dovolj globoko v zemljo?"

"Po sečnji se ves gozd spremeni v tankovski poligon, ki ga erozija odplakne ob prvih padavinah. Ostanejo na gosto nametane trimetrske vlake, vrezane do skal, jezera in mlake blata. Ter gozdne ceste, zasute z zemljo, ki priteče po teh vlakah in je na poti v dolino. Erozija zelo hitro napreduje do trdne skale. Dostikrat je dovolj samo en naliv. Uničene vlake se zaradi erozije poglabljajo in povsod, kjer je nagib minimalen, segajo že zelo globoko. Pohorje postaja dežela tisočih potočkov," tako Vallant opisuje posledice, ki ostanejo po sečnji.

Inšpektorji so na delu

Gozdarska inšpekcija, trije inšpektorji so odgovorni za nadzor na Pohorju, je v letu 2008 na območju mariborskega gozdnega gospodarstva izdala 24 odločb in naložila plačilo globe v vrednosti 12.435 evrov. Bojan Vomer, direktor gozdarske inšpekcije, pravi, da se število kršitev na Pohorju ne razlikuje veliko od drugih regij in prav tako je tudi sečnja v mejah povprečja.

Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice ostaja v slovenskih gozdovih letno štiri milijone kubičnih metrov lesa. To pomeni 500 litrov kurilnega olja na prebivalca. Neizkoriščenje tega vira je ogromna izguba za domače gospodarstvo in velik strošek države za nakup energentov namesto tistih, ki rastejo doma in ne bi obremenjevali okolja. Ob večji rabi lesa se morata povečati tudi predelava lesa in zamenjava okolju neprijaznih materialov, kakršni so aluminij, jeklo in plastika, z lesom, ki namesto da bi ob proizvodnji povzročil izpuste, v izdelkih skladišči CO2.

Idealen gozd

Mihael Koprivnikar iz Kmetijsko-gozdarske zbornice razlaga, kakšen je najboljši gozd: "Naravovarstveniki imajo pogosto napačno predstavo, da je najboljši gozd tisti, v katerem se ne gospodari ali manj intenzivno gospodari. Številni primeri doma in v tujini so pokazali nasprotno. Gozd, za katerega se ne skrbi dovolj, je hitreje podvržen raznim boleznim. Takšen gozd ne povečuje več skladiščenja CO2, saj začnejo mrtva drevesa trohneti in ponovno izpuščati CO2."

(Primož Vallant)

Stroja, ki po mnenju nekaterih za sabo puščata opustošenje

(Primož Vallant)

Globoke rane Pohorja

Moj komentar z odgovori na podane izjave

Ker sem samo odgovarjal na vprašanja novinarke in ne na zgornje izjave, so tukaj moji odgovori na njihove trditve:

Trditev Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) absolutno ne drži. Stanje na Pohorju je katastrofalno in se poslabšuje iz dneva v dan. Res je samo, da se je prirastek v prejšnjih letih povečal in malo izboljšala struktura gozda, vendar s sečnjo in z načinom kako se to izvaja v zadnjih 3 letih, se je vse to izničilo in uničilo. Polek tega pa podlubniki neustavljivo in vedno hitreje plešejo svoj uničevalni ples.

Izjava g. Edvarda Goričana iz Gozdnega gospodarstva Maribor ne drži, resnica je obratna. Razen letošnjega leta, ko so na par lokacijah uporabili ročno sečnjo in traktor na 90% površine planote Pohorja vsakodnevno uporabljajo gozdne stroje. Način in čas strojne sečnje, ki se uporablja zadnja 3 leta pa povsod definitivno pušča nepopravljive in katastrofalne posledice. O ekološki ozaveščenosti strojnikov in vseh ostalih vpletenih pa govorijo trdni argumenti, moji videi, fotografije in opažanja.

Izjave Bojana Vomerja, Gozdarska inšpekcija, absolutno ne držijo. Nadzora in kazni je premalo glede na dejansko dogajanje in stanje. Ravno zaradi slabega nadzora in kaznovanja pa imamo takšno katastrofalno stanje.

In če kmetijsko Gospodarska zbornica zagovarja tako obsežno sečnjo, na takšen način in uporabo lesa za kurjenje, ne glede na posledice, ki jih to pušča v naravi. To samo pomeni, da je profit redkih posameznikov, ne glede na posledice, bolj važen, kot vse drugo. Nam, naravi in divjim živalim pa ostanejo samo strašne nepopravljive posledice in škoda.

Od kdaj je pa gospodarsko do skrajnosti zlorabljen in izkoriščen gozd, mimogrede v zaščitenem območju Nature 2000 in bodočem Naravnem parku Pohorje, ki zgleda kot njiva, boljši od naravnega gozda ali pragozda, je pa jasno samo gospodom, ki to trdijo. Ker vsak neodvisni biolog in posameznik vam bo povedal in dokazal, da to kar počnete je katastrofa.

Pozivam vse vpletene, da v prisotnosti novinarjev na dejanskih lokacijah, kjer se izvaja sečna in opustošenje, preverimo in z argumenti dokažemo, kdo govori resnico. Vsak trenutek sem pripravljen peljati vpletene in medije na navedene lokacije na Pohorju. Vsak si pa tudi lahko pogleda moje videe, fotografije in prispevke v blogu na moji spletni strani www.vallant.biz,ki so dovolj zgovorni, v arhivu pa mam podobnih na tisoče iz celotnega Pohorja. Vsi, ki sami hodijo Pohorju in to videvajo pa to itak že vejo, so pa na žalost tiho.

Primož Vallant
Vallant.biz
Pohorje eko vodene ture v naravi, sledenje & foto lov™, inovativno svetovanje, predavanja, storitve & projekti

@Ips typographus

Čeprav imate na koncu nekaj dobrih in pohvalnih prebliskov. Strojna sečnja je največji zločin, ki se dogaja v gozdu. In je absolutno nepotrebna. Zakaj? Ker ves ta posekan les iz Pohorja, ni potreben in se ne uporablja v Sloveniji temveč se za mali denar prodaja v Avstrijo, prizadetega od lubadarja pa v Italijo. Tisto kar se ga res rabi, pa se lahko seka in spravlja s traktorji pozimi Januarja in Februarja ob minimalni škodi, kot so delali naši predniki, so že vedeli zakaj tak.

Zaradi nedejavnosti gozdarjev v preteklosti smo končno začeli dobivati naravne gozdove na Pohorju, sedaj v par letih pa smo to vse uničili. Ali pa bedarija, da se ga uporablja za prodajo za kurjenje. Jasno nimam nič proti osebni porabi, samo ko to postane posel je pa hudič. Dobičke iz državnih gozdov pa v žep spravlja nekaj redkih pogoltnih posameznikov, škoda in posledice pa se socializirajo vsem ostalim. To so preverjena in dokazana dejstva.

Enako je neresnica, da ni tak hudo glede obsega sečnje in škode. Jaz sem vsak vikend na Pohorju, in to na celotni površini med Žigartovim vrhom, Šumikom, Klopnim vrhom, Lovrenškimi jezeri in Tremi kralji, skoraj ni kvadratnega metra, ki ga v mescu ali dveh ne vidim vsaj enkrat. Najverjetneje sem edini, ki je tako pogosto na tem celotnem področju. In celotno to območje je zmasakrirano hujše kot tankovski poligon in vsak dan se dela nova strašna škoda. Tako rekoč več ne moreš 5 minut hodit, ne da bi vsaj enkrat videl opustošenje.

Če bi se potrudili in preverjali dejstva, ne bi govorili takšnih neumnosti, da so strojna sečnja in sečnja na splošno neizbežna. To so že stokrat izrečene in dokazane zadeve. Samo eni ali ne vidite dejstev ali jih pa nočete videt. Če vidite majhen del Pohorja ali hodite po markiranih poteh, ne vidite tega kar jaz. Sicer pa če bi se vsaj malo potrudili in pogledali moje fotografije in videe, bi verjeli kaj govorim.

Tudi je zanimivo, da ni nobene reakcije na moj poziv, da gremo vpleteni v spremstvu novinarjev na same lokacije pogledat kaj se dogaja in kdo govori resnico in kdo ne. To govori dovolj samo po sebi. Ali čakajo, da bojo zakrili škodo, kot takrat ko sem pred 2 letoma peljal ljudi iz Pekarne gledat kaj se dogaja blizu Peska.

Pritrjevat takim eklatantnim neresnicam, kot so jih izrekli vpleteni zgoraj v članku, je enako njihovemu početju. Imam občutek, da ste sam eden teh, ki živi od izkoriščanja gozda, ne? Čas je, spremenimo svoje obnašanje in način življenja. Ne more večno it na račun narave, divjih živali in nedolžnih ljudi. Ker drugače si bomo prežagali vejo na kateri sedimo, dejansko se to že dogaja in smo tik pred tem da pademo na zelo trda tla.

Tako, da Maribor, okoličani Pohorja, Slovenija, vsi dobri in pošteni ljudje, ki še imate etične in moralne norme, zbudite se, naredite vse kar je potrebno, da se to ustavi, drugače bo prepozno!!! Za začetek podpišite peticijo na mojih spletnih straneh.

Primož Vallant
Vallant.biz
Pohorje eko vodene ture v naravi, sledenje & foto lov™, inovativno svetovanje, predavanja, storitve & projekti

Pozdravljeni,

Ali lahko primerjate Pohorje iz leta 1992 in Pohorje danes?

Seveda. Ravno leta 1992 sem začel z mojim rednimi pohodi, raziskovanji in opazovanji stanja, sprememb, vpliva človeka na naravo in divje živali, vsako soboto in nedeljo po gozdovih Pohorja, ne glede na vreme ali letni čas, na celotnem območju med Arehom in Ribniško, v glavnem izven markiranih poti in to tako, da pokrivam celotno površino. Vse življenje spremljam problematiko zaščite narave in divjih živali, medsebojnih vplivov in odvisnosti v različnih ekosistemih ter vpliva človeka na njih, jasno spremljam tudi strokovna dognanja in publikacije s tega področja.  Vse to je pripeljalo do tega, da sem resnično eden izmed bolj informiranih o tem kaj se od takrat do danes, dogaja na tem celotnem območju. Drugi tega ne vidijo in zaznajo v celotnem obsegu, na markiranih poteh vidiš samo en majhen del. Od leta 2007 stanje in spremembe dokumentiram in na njega opozarjam v javnosti in medijih s fotografijami, videi, članki, intervjuji, predavanji, objavami v mojem blogu ter s peticijo za zaščito slovenske narave, med drugim se poslovno ukvarjam z svetovanjem na področju ekologije, ravno pa začenjam z novo poslovno dejavnostjo »Pohorje eko vodeni pohodi v naravi, sledenje & foto lov™« več o vsem tem na mojih spletnih straneh www.Vallant.biz.

"V Sloveniji sta še vedno registrirani dve krznarski farmi s činčilami, nekaj jih deluje ilegalno, čeprav so vzrejo živali za krzno prepovedali Hrvaška, Anglija in Avstrija" so v torek izjavili člani iniciative. Slovenija kaj čakaš?

Lahko samo dodam, respect, , še naprej tako dalje, ste tak dobro organizirani in učinkoviti, da se bom moral, kr malo zgledovat po vas . Kr na prvo stran Večera vam je ratalo prit, jaz bom se zgleda še dolgo moral matrat, da me bodo opazli . Spodaj sta slideshow in video s performansa. Btw glasba na posnetku je od neznanega uličnega glasbenika, ki je tam zraven šibal.

;

< 

Kaj delajo država, ministri, agencije, inšpektori, mediji..? Zbudi se Slovenija in kočno začni ukrepat, da ne bo prepozno! Pridruži se moji kampanji in peticiji, da ustavimo te zveri!

Gozni stroj John Deere 1470D na fotografijah ne zgleda tako velik, kot je v resnici. Podatki iz spletnih strani proizvajalca John Deere:

• teža=19,7 ton
• mere, širina=3.85m, dolžina=7,72m, višina=3.95m
• doseg teleskopske roke=11m.

Vdor zime in snežni metež sta nam preprečila ogled večih lokacij in problemov.  

Delno sanirano stanje

Stanje takoj po škodi

Stanje letos pomladi pred škodo

Čeprav je ravzpit in kritiziran, ker krši zakon, da bi zaščitil pravice živali in jih rešil, zaradi česa je bil obsojen in prestajal večletno zaporno kazen. V Veliki Britaniji ožigosan s strani države in establišmenta kot terorist, je v resnici samo dobra nežna duša, ki mu vest in srce ne dopuščata, da bi bil nedejaven stal ob strani in bil tiho ob neverjetnih grozodejstvih, ki jih izvaja živilska, kozmetična, farmacevtska industrija in vsi drugi, ki neusmiljeno izkoriščajo in mučijo živali zaradi svojih ekonomskih interesov.

Resnično človek na mestu, z visokimi etičnimi in moralnimi merili, pripravljen tvegati vse samo, da bi pomagal in reševal tiste, ki se sami ne morejo braniti. Lahko je zgleda nam vsem in vreden naše pozornosti in občudovanja, čeprav smo mnenja, da je probleme treba reševati miroljubno, nenasilno, v skladu z zakoni in moralno etičnimi merili sodobne demokratične družbe.

Kot vidite to ni možno, vsepovsod, kjer pride pušča nepopisno opustošenje na zemlji in podrasti, ki jo nato erozija samo še spere v dolino.

Temne sence na pljučih Pohorja

Medtem, ko si na pohorskih stezicah nabiramo novo energijo, budnemu očesu ne uide, da srečujemo vedno manj divjadi in da so lepote Pohorja dobile grde brazgotine. V gozdu namreč težki stroji puščajo za seboj opustošenje, vse poti so razrite od motorjev in pogosto v lužah vidimo madeže mineralnih olj za mazanje motornih žag. Kako daleč bo še šlo uničenje Pohorja?

»Če se ne bomo zamislili nad svojim delovanjem in poseganjem v naravo, bo lepota Pohorja v prihodnjih letih izginila,« je uvodoma opozoril strasten ljubitelj narave in rekreacije Primož Vallant. Po Pohorju, na območju med Arehom in Ribniško, hodi za rekreacijo in sprostitev redno vsako soboto in nedeljo že petnajst let. Gre za večinoma odročne, neoznačene poti, stran od množičnega turizma, ljudi in hrupa. »V vseh teh letih sem na Pohorju videl in doživel marsikaj čudovitega, a žal tudi alarmantno slabega. Mariborčani in okoličani Pohorja se sploh ne zavedamo, kakšen neprecenljivi naravni biser imamo in kako je že prizadet. Z njim in celotno naravo zelo slabo ravnamo,« svari Vallant.

Gospodarjenje z gozdovi

V zadnjih letih se je pohod divjega kapitalizma začel odražati tudi na gozdovih Pohorja in pri njihovih upravljavcih. Drevesa na Pohorju padajo kot nikdar prej, ogromne skladovnice lesa so povsod, cena lesa pa še nikoli ni bila tako visoka. Vallant opozarja, da gozdnih gospodarstev in zasebnikov ne zanima nič drugega, kot kratkoročni dobiček: »Včasih je bilo glavno vodilo dolgoročno in skrbno načrtovanje in ravnanje, minimalna škoda ter trajnostni razvoj gozda, danes pa na Pohorju kraljuje gromozanski finski gozdni stroj s prikolico, ki vse pred seboj zmelje in uniči v nekaj minutah med tem ko avtomatično podira drevesa. S svojima gosenicama pušča v gozdu nepopisno opustošenje, kot na kakšnem bojišču. Povzroča široke razrite tankovske sledi, ki so nelogično ena zraven druge, tudi do pet sledi, nesmiselno ena zraven druge in v vsaki do meter globoka jarka.« Na drugi strani pa Martin Krajnc, vodja odseka za divjad in lovstvo pri mariborski območni enoti Zavoda za gozdove zagotavlja, da se večina sečnje gozdnega drevja opravi z motorno žago, les pa da se spravlja s traktorji: »Šele zadnjih par let se pojavljajo ti večji stroji za strojno sečnjo, ki pa nikoli ne bodo prevzeli večjega dela zaradi različnih omejitev, od nagiba do naravovarstvenih omejitev. Alternative motorni žagi ni, je pa pri spravilu, let-ta bi se lahko opravila s konji. Vendar je to tako drago, da kupci, željni poceni pohištva, papirja in drugih izdelkov iz lesa, tega nebi prenesli.« Vallant odgovarja: »Nihče ne nasprotuje motornim žagam in običajnim traktorjem pri spravilu lesa, dokler se spoštujejo naravovarstvene omejitve. Iz mojih fotografij je razvidno, da se te omejitve trenutno ne spoštujejo. Očitno je, da je ta gromozanski gozdni stroj za Pohorje popolnoma neprimeren..«

Onesnaževanje z motornim oljem

Celotno področje Pohorja, kjer se drevesa podirajo z uporabo motornih žag, je onesnaženo z mineralnim motornim oljem, s katerim se ta mažejo. V Sloveniji še ni prepovedana uporaba mineralnih olj za mazanje motornih žag in predpisana izključna uporaba bio-razgradljivih olj, ki v bistveno manjši meri onesnažujejo okolje. »Gozdni delavci nemalokrat v gozdu puščajo celo plastenke mineralnega olja. Pri žaganju in podiranju dreves velike količine tega olja pridejo v okolje, zemljo in vodotoke, onesnaženje pa se kaže kot oljni madeži povsod, kjer se voda ustavi. Zavedati se moramo, da je Pohorje kot velikanska spužva, zaenkrat še neizčrpen vir naše pitne vode, ki je že močno onesnažen,« je pričal Vallant. »Na našem tržišču obstajata obe vrsti olj za mazanje motornih žag, vsako ima svoje prednosti in slabosti, ni pa predpisa, ki bi določal zakonske omejitve. Po načelih delovanja Evropske Unije, mora tisti, ki ljudi omejuje z dražjimi proizvodi, plačati razliko. Mogoča bomo pa kdaj res tako bogati,« je razložil Krajnc. To je samo izgovor, odgovarja Vallant: »Gozdna gospodarstva in lastniki gozdov bi lahko pokazali, kako so odgovorni do okolja, če bi uporabljali samo bio-razgradljiva olja in motorne žage z minimalno porabo olja. Država bi morala sprožiti in plačati raziskavo onesnaženosti z mineralnimi olji in podpreti uporabnike z nižjimi davki za bio-olja in žage, podobno kot počnejo ekološko zavedne države.« 

Motorji in motorne sani

Potke in steze na Pohorju nosijo brazgotine, ki nastanejo od vsakodnevne vožnje z motorji in pozimi od vožnje z motornimi sanmi. Ti poleg razruvane zemlje povzročajo hrup, ki straši mnoge živali. »To egoistično izživljanje v naravi je doseglo že takšne razsežnosti, da ni dneva, ko ne bi slišal hrumenja prirezanih dušilcev, videl razritih posledic divjanja, tudi na najbolj odročnih delih Pohorja. To pušča na okolju in živalih nepopravljive posledice, zadnja leta zaradi tega srečujem drastično manj divjadi« je ogorčen Vallant in obenem dodaja, da je vrh vsega to na Pohorju postal velik posel, saj določena podjetja služijo z izposojo teh vozil in jih zanima samo dobiček, zaščita okolja pa jih ne briga. »Posebno pozimi, ob snežni odeji in krošnjah brez listja, je hrup motorjev in motornih sani vzrok za nezaželene migracije divjadi. Hrup motornih sani je v tem času mogoče slišati par kilometrov daleč, praksa voznikov pa je, da se večinoma vozijo ponoči in po brezpotju, kar zopet povzroča nemir v času, ki je živalskemu svetu namenjen za mir. Okrog Lovrenških jezer imamo izredno negativne izkušnje, ko smo spomladi pobirali povožene mrtve ruševce, ki so jih povozile sanke, ker so se ti pred mrazom zakopali v snežno odejo,« je ogorčen Krajnc.

»Slovenija je ena redkih držav v Evropi, ki kaj takšnega še dopušča, navkljub zakonski prepovedi – le redki so namreč tudi kaznovani za svoje neodgovorno početje.« Iz ljubezni do narave in v želji, da bi vsi nekoliko pripomogli k izboljšanju stanja v naravi, se je Vallant odločil napisati peticijo, ki jo bo posredoval pristojnim (http://vallant.biz/campaign/peticija-za-zascito-slovenske-narave/). 

Smučarski lobiji

Za konec je potrebno omeniti tudi problem smučarskih prog. »Pohorje je kot naravna vrednota prepuščeno izjemno agresivnemu in tudi finančno močnemu smučarskemu lobiju in če bo šlo tako naprej, ne bo več kaj varovati, ker bo vse uničeno. Ta vidi Pohorje kot strmino, po kateri se bi dalo smučati in s tem veliko zaslužiti, domačini pa bodo ostali praznih rok, celo razlastijo jih lahko zaradi smučarski prog,« je razložil Krajnc. Naj zaključim s paradoksom, na katerega je opozoril Krajnc: »Ponujamo lepote Pohorja, od njih živijo smučišča in hoteli, istočasno pa ti pomagajo pri njegovem  uničevanju z organiziranjem nočnih voženj z motornimi sankami od Areha do Kop.« »Da res je in resnično zadnji čas je, da to ustavimo, če ne drugače tudi z civilno neposlušnostjo,« zaključi Vallant. 

Besedilo: Tatjana Štelcer
Foto: Primož Vallant

Sprehod posnet v zgodnji pomladi 2007v okolici Peska.

S primerjavo zgornega albuma posnetega 2008 in spodnjega posnetega 2007 lahko vidite razlike in obseg učenja okolja.

Dva sprehoda v okolici Peska v Augustu 2007. Okoli Peska sem našel najhujšo škodo do sedaj, povzročil jo je gozdni stroj John deere 1110D. To je nepopisno grozno :(. Resnični obseg je lahko viden samo na mestu samem, fotografije in video ne more pričarat tega dovolj realno. Kdo je lahko tako neodgovoren in neusmiljen do okolja? Odgovor je Zavod za gozdove Maribor. Kdo bo ukrepal in kaznoval odgovorne? Tega delavca bi jaz vrgel iz službe, njegovega šefa pa tudi, da ne govorim o inšpektorjih, agenciji za okolje in okoljskem ministru.

Mislil, da se mi meša, to je res neverjetno :PPPP Kak je to možno, da lahko istega medveda srečam 2x v razmaku dveh dni in na dveh različnih lokacijah, ki sta narazen približno 3 ure moje hoje. No, za medota to itak ni noben blem. Očitno me ma res nekdo ful rad, da se mi takšne želje izpolnjujejo. Sedaj lahko mirno umrem ;)

Blazno težko je opisat, ko doživljaš nekaj takega, srce mi je razbijalo kot noro. Sreča, adrenalin in zdravo spoštovanje te mogočne in čudovite živali. Jasno kot vedno sem zmrznil na mestu, kot vedno ko srečam divjo žival, da jo ne splašim, edini previdni in počasni gibi so bili fotkanje. In on? Radoveden kot hudič, ko sem ga opazil, kak me gleda preko smrečice, je blo za dol past. Najverjetneje sem se režal kot lačni, ki vidi kos kruha. On pa kr mirno hladno začne capljat proti meni. Me gleda, voha, razmišlja kaj bi, a sem mu tak dišal, al je bil tak lačen ;))) On pa še kr rine k meni, pol res ni blo druge, da mu med fotkanjem začnem lepo mirno govorit, kak je luškan, lep oh in ah, da mu nič nočem, da bi pa vseeno bilo boljše, da lepo mirno greva vsak svojo pot :)

No ta preizkušen recept je do sedaj še vedno pomagal, pri vsaki divji živali, večkratno uspešno preverjen pri zelo bližnjih srečanjih z dvijimi svinjami. Tudi tokrat je bilo tako, res da je malo hodil sem in tja in razmišljal kaj naj naredi. Ni pa prekršil moje varnostne cone, tako tud tudi jaz nisem njegove. Lepo je šel okrog mene in odhlačal naprej po markirani poti do Črnega jezera. Jaz pa lepo za njim, ga gledam in takoj GSM v roke in že javljam v dolino, kar sem ravno doživel :) Pol sem  na prigovarjanje iz doline odločil da mogoče je le boljše, da ne izzivam sreče in sem ga pustil na miru ter zavil po drugi poti do Črnega jezera.

Klikni na fotografijo, da se odpre fotografija na Picasi ali pa kr zaženi slide show celotnega albuma, ki je takoj pod sliko.

From Bear and horrible logging damage/Medved in grozna škoda zaradi gozdarjenja

Ful grozna škoda na Piklerici

Vse bi bilo v redu, če ne bi pred tem zasačil motorista ki je ravno divjal po gozdu in ful grozno škodo, ki jo je traktor povzročil med svojim ritjem po strmini Piklerce, da je lahko prišel do dreves, ki so jih posekali. A je to res potrebno, kdaj se bo to končno ustavilo in kdo bo za to odgovarjal. Zavod za gozdove Maribor, inšpektorji, agencija za varovanje okolja, minister za okolje???

From Bear and horrible logging damage/Medved in grozna škoda zaradi gozdarjenja

From Bear and horrible logging damage/Medved in grozna škoda zaradi gozdarjenja

Namerno sem bil tiho in nisem tega obešal na veliki zvon do sedaj. Nisem si želel publicitete in nisem hotel, da nastane panika in da se lovci spravijo na medveda. Danes mi je žal očitno bi moral naredit halo, pol se ne bi zgodilo, da bi lovec ubil tistega mladiča in tudi moja akcija bi se lažje začela, ker bi vsi govorilo o tem in o meni.

No nič hudega, na napakah se učimo, bo drugič boljše :) na srečo je to itak drug medved. Upajmo, da se bo za stalno naselil in se veselo razmnoževal :)

Klikni na sliko, da se zažene slide show oz. odpre foto album na Picasi.

Okolje

Medtem, ko si na Pohorskih stezicah nabiramo novo energijo, budnemu očesu ne uide, da srečujemo vedno manj divjadi in da so lepote Pohorja dobile grde brazgotine, da v gozdu težki traktorji puščajo za sabo opustošenje, da so vse poti razrite od motorjev, da so vsepovsod v lužah prisotni madeži mineralnih olj za mazanje motornih žag.

TEMNE SENCE NA PLJUČIH POHORJA

Avtor: Primož Vallant
Fotografije: Primož Vallant

To naše lepo Pohorje

Po Pohorju, na območju med Arehom in Ribniško, hodim za rekreacijo in sprostitev redno vsako soboto in nedeljo že petnajst let, ne glede na vreme in letni čas. To so večinoma odročne, neoznačene poti, stran od množičnega turizma, ljudi in hrupa. Kar redno srečujem so samo bolj ali manj neokrnjena narava in divje živali. V vseh teh letih sem na Pohorju videl in doživel marsikaj čudovitega a žal tudi alarmantno slabega. Mariborčani in okoličani Pohorja se sploh ne zavedamo kakšen neprecenljivi naravni biser imamo in kako je že prizadet. Z njim in celotno naravo zelo slabo ravnamo in v zadnjih letih se situacija dramatično poslabšuje na kar nas, med drugim, opozarjajo tudi klimatske spremembe in res je zadnji čas, da vsi ukrepamo.

Lepote narave

Te lahko dejansko razumete in cenite, le če jih sami doživite. Blažen mir, tišina, ki jo popestrijo igra barv, senc in svetlobe, zvoki vetra v krošnjah, žuborenja neštetih potočkov, pestrost rastlinstva, od mahov do mogočnih smrek in bukev ter srečanja z divjimi živalmi, ki so poglavje zase. Mimohod mišk, podlasic, jazbecov, zajcev, lisic, ujed, divjih prašičev, gamsov, srnjadi, jelenjadi in medveda. Malo stvari je lepših, kot srečati mogočne divje živali v njihovem naravnem okolju. Ko se srečajo pogledi, raziskujejo, miroljubno skušajo doumeti drugega in na koncu, ko odidejo vsak svojo pot, ostanejo v nas neizbrisljive sledi.

From God's stairs/ Božje štenge

Vrhunec mojih dogodivščin na Pohorju je bilo dvakratno bližnje srečanje z istim medvedom na dveh različnih lokacijah, teden dni, preden je lovec ubil tistega medvedjega mladiča. Takrat tega nisem želel obešat na veliki zvon in mi je žal. Morda bi pripomoglo, da bi tisti mladič preživel. Težko je opisat, kako je, ko je medved oddaljen vsega 10 m, sam pa si si takšno srečanje želel vse življenje. Nepopisno. Ni razloga za strah, samo obstal sem na miru in ko mi je hotel priti preblizu, je bil umirjen pogovor z njim dovolj, da je šel dalje po svoji poti. Želim si, da bi se takšno miroljubno sožitje nadaljevali in bi na Pohorju naselili tudi risa in volka.

From Bear and horrible logging damage/Medved in grozna škoda zaradi gozdarjenja

Gospodarjenje z gozdovi

V zadnjih letih se je pohod divjega kapitalizma začel odražati tudi na gozdovih Pohorja in pri njihovih upravljavcih. Cena lesa še nikoli ni bila tako visoka in drevesa na Pohorju padajo kot nikdar prej. Ogromne skladovnice lesa so povsod. Gozdnih gospodarstev in zasebnikov ne zanima nič drugega, kot kratkoročni profit. Tega, kako ravnajo z gozdom namreč ni mogoče drugače opisati. Včasih je bilo glavno vodilo, dolgoročno in skrbno načrtovanje in ravnanje, minimalna škoda, trajnostni razvoj gozda, danes pa na Pohorju kraljuje gromozanski Finski gozdni stroj s prikolico, ki vse avtomatično zmelje in poseka pred sabo v nekaj minutah. S svojimi gosenicami pušča v gozdu nepopisno opustošenje, kot na bojišču. Široke razrite “tankovske ceste”, nelogično ena zraven druge, tudi do petkrat in v vsaki do meter globoka jarka! Ta zver dejansko mora priti blizu vsakega drevesa da ga lahko pokonča. Včasih so gozdarji imeli majhne gozdne vlake in majhne traktorje, ki so povzročali minimalno škodo, gozdarji so šli peš do drevesa in ga vlekli ven z vitlom na traktorju. Na Pohorju, ki je pod površjem zelo vlažno in blatno, so šli sekat in spravljat les jeseni ali pozimi, ko je bila zemlja suha, trda ali zmrznjena. V Švici je to zakonsko predpisano. Če so že morali kam v gozd, kjer je vlažno ali blatno, so položili prečna debla, da se vlaka in podrast ni poškodovala ali poglabljala. Pri Koči Pesek proti Črnim mlakam je letos gozdni stroj takšno vlako zmlel in razril do neprepoznavnosti. Odrezane veje se ne zlagajo več na kup, ampak se pustijo na mestu, potem se pa čudijo da je toliko lubadarja. Ko pride prvi naliv tudi erozija naredi svoje, spere rodovitno zemljo čisto do skal in zemlja gre svojo pot v dolino. Mariborčani pa se čudijo kako je Drava umazana in rjava - ostanki Pohorja počasi tečejo mimo njih, vprašanje je le, kako dolgo še?

From Osankarica, beauties and ecological damage/Osankarica, lepote narave in ekološka škoda

Sečnja dreves in onesnaževanje okolja

Celotno področje Pohorja, kjer se drevesa podirajo z uporabo motornih žag, je onesnaženo z mineralnim motornim oljem s katerim se le-ta mažejo. Na žalost v Sloveniji še ni prepovedana uporaba mineralnih olj za mazanje motornih žag in predpisana izključna uporaba bio-razgradljivih olj. Gozdni delavci nemalokrat v gozdu puščajo celo plastenke mineralnega olja. Pri žaganju in podiranju dreves velike količine tega olja pridejo v okolje, zemljo in vodotoke, onesnaženje pa se kaže kot oljni madeži povsod, kjer se voda ustavi. Večinoma v majhnih lužah, česar sprehajalec, ki hodi samo po markiranih poteh ali gozdnih cestah ne opazi. Zavedati se moramo, da je Pohorje kot velikanska spužva, zaenkrat še neizčrpen vir naše pitne vode, ki je že močno onesnažen.

From Klopni vrh to Trije zeblji and back

Motorji, quadi in motorne sani

Čisto vsaka mala potka ali stezica na Pohorju nosi brazgotine, ki jih vsakodnevno puščajo neodgovorni posamezniki in skupine na motorjih in quadih, pozimi pa na motornih saneh, ki tam nimajo kaj za iskat. To egoistično izživljanje v naravi je doseglo že takšne razsežnosti, da ni dneva, ko ne bi slišal hrumenja prirezanih dušilcev, videl razritih posledic divjanja lokalnih in turističnih egotripnih herojev, tudi na najbolj odročnih delih Pohorja. To pušča na okolju in živalih nepopravljive posledice. Vrh vsega je to na Pohorju postal velik posel, saj določena podjetja služijo z izposojo teh vozil in jih zanima samo dobiček, zaščita okolja pa jim je “španska vas”. Kot očitno tudi naši državi in odgovornim, ki zelo malo naredijo za nadzor in kaznovanje odgovornih. Slovenija je ena redkih držav v Evropi, ki kaj takšnega še dopušča, navkljub zakonski prepovedi.

From Motorcycles destroying nature

Kaj lahko sami spremenimo in kako lahko pomagamo?

Na moji spletni strani in blogu (http://vallant.biz/blog/wildlifecast) najdete več kot 4000 do sedaj posnetih fotografij in videov, ki prikazujejo lepote in temne sence Pohorja. Sami si ustvarite svoje mnenje, pokomentirate in spoznate, kaj in kako lahko naredimo in spremenimo.

ČAS JE ZA NARAVO (predlog peticije)

Če čutite, da je čas za spremembe, je tukaj nekaj predlogov dejanj, ki bodo kmalu zapisani tudi v obliki peticije odgovornim.

Vsi se moramo zavzemat in vplivat na vse znance, prijatelje in odgovorne, da:

• je zakonsko dovoljena sečnja in spravilo lesa samo v zimskih mesecih, ko je zemlja zmrznjena;
• se nemudoma zakonsko prepove prodaja in uporaba mineralnih olj za mazanje žag. Edina ekološko nesporna uporaba je uporaba bio-razgradljivih olj za mazanje motornih žag:
• se nemudoma zakonsko prepove uporaba t.i. avtomatiziranih gozdnih strojev za podiranje in spravilo lesa;
• se zakonsko regulira izbira in uporaba opreme za sečnjo in spravilo lesa na način, ki ne povzroča ekološke škode in onesnaženja;
• je moralno in etično nesprejemljiva vožnja z motorji, quadi in motornimi sanmi po gozdu, markiranih poteh, vlakah in gozdnih cestah, kjer je prepovedan promet z njimi;
• sami ne bomo v gozdu povzročali hrupa, motili živali in puščali smeti,
• bomo dokumentirali in prijavili odgovornim vse zgoraj navedene kršitve, kjerkoli jih bomo zaznali;
• odgovorni organi začnejo stalno in redno nadzirati stanje na Pohorju in proti vsem kršiteljem ustrezno ukrepajo.